Brez SPIRIT-a bo spirit boljši!

Slovenija ne potrebuje države, ki izbira politično priročne prejemnike. Potrebuje državo, ki postavi jasna pravila, nagrajuje rezultate in vsak porabljeni evro poveže z merljivim učinkom.

dr. Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in minister za gospodarstvo, delo in šport

Države se razlikujejo tudi po tem, v kaj usmerjajo javni denar. Najuspešnejše ga ne razpršijo med čim več razpisov, temveč z njim podprejo nekaj razvojnih prebojev, ki povečujejo produktivnost, izvoz in število dobro plačanih delovnih mest.

Združene države vlagajo ogromna sredstva v umetno inteligenco, polprevodnike in tehnologije prihodnosti. Tudi manjše, ambiciozne države razmišljajo strateško. Estonija je uvedla podporo velikim naložbam, vrednim najmanj 100 milijonov evrov. Posamezni projekt lahko prejme največ 20 milijonov evrov oziroma praviloma do 10 odstotkov upravičenih stroškov, izjemoma do 15 odstotkov. Pogoj je najmanj 30 novih, nadpovprečno plačanih delovnih mest. Država pričakuje, da se ji bo najmanj 40 odstotkov vrednosti naložbe vrnilo skozi davčne prihodke. To ni deljenje denarja brez jasnega cilja, temveč pogodba za merljiv rezultat.

Ko agencija postane politični ščit

V Sloveniji imamo SPIRIT – javno agencijo, ustanovljeno leta 2013 za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije. Agencija ima po podatkih za leto 2025 povprečno 87 zaposlenih, vodi pa jo Tamara Zajec Balažič, ki je petletni mandat nastopila 10. julija 2025.

Težava niso zaposleni, med katerimi je veliko strokovnih in zavzetih ljudi. Težava je sistem, v katerem se politična odgovornost razprši med ministrstvo, agencijo, komisije, zunanje ocenjevalce in razpisna merila. Ko je rezultat dober, si zasluge pripiše politika. Ko izbruhne afera, se odgovornost izgubi v postopkih.

Najodmevnejši primer je bil 83 milijonov evrov vreden razpis za prestrukturiranje premogovnih regij. Dvema podjetjema z istim ustanoviteljem, ki sta imeli leta 2023 skupaj 1,3 milijona evrov prihodkov in pet zaposlenih, je bilo sprva odobrenih skoraj 20 milijonov evrov. Po medijskih razkritjih sta bila sklepa preklicana, tedanji direktor SPIRIT-a Rok Capl je odstopil, celoten razpis pa je bil razveljavljen.

Notranja revizija ministrstva pozneje ni ugotovila hujših nepravilnosti, je pa zaznala konkretne pomanjkljivosti: nejasno delitev nalog med ministrstvom in agencijo, zamude pri objavi dokumentacije in pozivih ter primere, pri katerih bi morala komisija zahtevati dodatna pojasnila. Zadevo so obravnavali tudi pristojni preiskovalni organi. Dokler postopki niso pravnomočno zaključeni, govorimo o sumih, ne o dokazani krivdi.

To ni bil osamljen opozorilni znak. Računsko sodišče je pri izvedbi pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize ugotovilo, da SPIRIT pri tehnični vzpostavitvi in organizaciji posredovanja podatkov ni bil učinkovit. Med drugim ni pripravil primerjalne analize rešitev, številne manjše zavezance je nesorazmerno obremenil, način ravnanja z dostopnimi podatki pa je povečal tveganje nepooblaščenih dostopov.

Ponovljeni razpis mora prestati popoln pregled

Na ponovljenem razpisu za premogovni regiji je SPIRIT avgusta 2026 objavil informativni seznam 33 podjetij za 68,7 milijona evrov. Ker izbor še ne pomeni avtomatičnega izplačila, sem kot pristojni minister zahteval podrobno poročilo, pregled vlog, meril in ocenjevanja ter zamik podpisa končnih pogodb do razjasnitve odprtih vprašanj.

To ni napad na podjetja, ki so se prijavila v skladu z objavljenimi pravili. To je dolžnost države do vseh davkoplačevalcev in tudi do dobrih podjetij, ki jim nepregleden sistem dela škodo. Vsak upravičenec mora biti izbran po merljivih, vnaprej znanih in za vse enakih kriterijih.

Država naj postavlja pravila, ne izbira svojih

Subvencije so v hudi krizi lahko nujne. Toda v običajnih razmerah ne smejo postati trajni model gospodarstva ali nadomestilo za dobro poslovno okolje. Država mora spodbujati zmagovalce na trgu, ne zmagovalcev v političnih omrežjih.

Zato potrebujemo spremembo paradigme:

1. Manj diskrecijskih nepovratnih subvencij. Prednost naj imajo davčne spodbude, povratni finančni instrumenti in plačila po doseženih rezultatih.
2. Javna sled vsakega evra. Za vsak projekt morajo biti objavljeni lastniki in povezane osebe prejemnika, dosežene točke, ocenjevalci, pogodbeni cilji, izplačila, nova delovna mesta, rast izvoza ter morebitna vračila sredstev.
3. Izplačilo po mejnikih. Denar se izplača šele, ko so naložba, zaposlitev ali drug dogovorjeni učinek dokazani.
4. Neodvisno dvojno ocenjevanje. Pri večjih projektih morata biti poslovna sposobnost in tehnološka upravičenost preverjeni ločeno, z obveznim preverjanjem povezanih oseb in dejanskih lastnikov.
5. Redni pregled učinkovitosti. Vsak program mora imeti rok trajanja. Če ne ustvarja dodane vrednosti, novih delovnih mest ali izvoza, se ukine.
6. Nižji davki za rast. Podjetjem, ki povečujejo zaposlenost, dodano vrednost in vlaganja v razvoj – posebej v regijah v prestrukturiranju – naj ostane več ustvarjenega denarja.

Ukiniti je treba model, ne podpore gospodarstvu

Slovenija še naprej potrebuje učinkovito podporo izvozu, privabljanju kakovostnih tujih investicij, internacionalizaciji in podjetnikom pri vstopu na nove trge. Ne potrebuje pa administrativno-političnega modela, v katerem politika deli denar, odgovornost pa prenese na agencijo.

Zato je treba naloge SPIRIT-a temeljito pregledati, koristne storitve ohraniti in jih organizacijsko združiti v vitkejši, preglednejši sistem z jasno linijo odgovornosti. Sedanji SPIRIT kot posrednik brez dovolj jasne politične in upravljavske odgovornosti ni nedotakljiv.

Ni država tu zato, da posameznim podjetjem zagotavlja še eno leto vegetiranja. Država je tu zato, da ustvari pogoje, v katerih dobri lahko rastejo, inovativni uspejo in zaposleni bolje zaslužijo.

Manj kot porabimo za zavožene projekte, več lahko ljudje in podjetja vložijo v prebojne projekte. Z ugodnimi pogoji poslovanja, nižjimi davki, jasnimi pravili in vitko državo bomo spodbudili pravi, zmagovalni podjetniški spirit.