ZA jasna pravila na lokalnih volitvah

Volilna pravica je politična pravica. Pri Demokratih zagovarjamo, da je na lokalnih volitvah vezana na državljanstvo Republike Slovenije oziroma državljanstvo druge države članice Evropske unije.

V nedeljo, 11. oktobra 2026, bomo na posvetovalnem referendumu odločali tudi o volilni pravici na lokalnih volitvah. Referendumsko vprašanje se vsebinsko nanaša na to, ali naj imajo pravico voliti državljani Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso slovenski državljani.

Pri Demokratih Anžeta Logarja je naše stališče jasno:

Glasovali bomo ZA.

Ne zato, ker bi želeli kogarkoli izključevati iz lokalnega življenja. Ljudje, ki v Sloveniji zakonito živijo, delajo, ustvarjajo družine in prispevajo skupnosti, si zaslužijo spoštovanje.

Vprašanje je drugo: ali naj bo pravica do neposrednega političnega odločanja povezana z državljanstvom?

Menimo, da mora biti.

Kaj je veljalo doslej?

Slovenija je leta 2002 tujcem s stalnim prebivališčem omogočila aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah. To pomeni, da so državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem lahko volili člane občinskih svetov, niso pa imeli enake pravice kandidirati kot slovenski oziroma upravičeni državljani EU.

Takšna ureditev torej ni izhajala iz obveznosti Evropske unije, ampak iz odločitve slovenskega zakonodajalca.

To je pomembna razlika.

Kaj zahteva Evropska unija?

Pravo Evropske unije zagotavlja državljanu ene države članice EU, ki prebiva v drugi državi članici, pravico voliti in kandidirati na lokalnih volitvah pod primerljivimi pogoji kot domači državljani.

Zato naša pobuda ne posega v volilno pravico državljanov drugih držav EU.

Pri državljanih tretjih držav pa evropska zakonodaja takšne splošne pravice ne določa. Nova evropska direktiva iz leta 2026 izrecno prepušča državam članicam, da same urejajo volilne pravice državljanov tretjih držav.

Po Evropi zato ni enotnega modela. Nekatere države volilno pravico državljanom tretjih držav omogočajo po določenem obdobju prebivanja, druge jo pogojujejo z vzajemnostjo, tretje pa je ne priznavajo.

Slovenija ima torej pravico, da o tem vprašanju oblikuje lastno ureditev.

Zakon se je medtem že spremenil

To je pomembno pojasniti.

Državni zbor je 15. junija 2026 sprejel Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah – ZLV-M. Spremembo so pri glasovanju podprli tudi poslanci Demokratov. Zakon je bil objavljen 1. septembra in je začel veljati 2. septembra 2026.

Z novelo je bila iz zakona črtana določba, na podlagi katere so imeli državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem aktivno volilno pravico.

Ministrstvo je zato ob začetku volilnih opravil za lokalne volitve 2026 pojasnilo, da državljani tretjih držav niso več vključeni med volilne upravičence – razen če bi Ustavno sodišče izvajanje novele začasno zadržalo.

Lokalne volitve bodo 15. novembra 2026.

Kaj torej pomeni referendum 11. oktobra?

Referendum je posvetovalni.

Njegov rezultat zato sam po sebi ne razveljavi ali sprejme zakona. Je pa politično pomemben, saj bodo volivci neposredno povedali, kakšno načelo podpirajo pri urejanju lokalne volilne pravice.

Hkrati je bila 4. septembra vložena tudi zahteva za presojo ustavnosti novele in predlog za začasno zadržanje njenega izvajanja. Končna pravna presoja je zato v rokah Ustavnega sodišča.

To dvoje je treba ločiti:

Ustavno sodišče presoja ustavnost zakona.

Volivci pa bodo na referendumu izrazili svoje politično stališče.

Koliko ljudi zadeva sprememba?

Tudi tukaj je prav, da uporabljamo dejstva in ne pretiravamo.

Po podatkih, objavljenih pred spremembo zakona, bi bilo po prejšnji ureditvi na lokalnih volitvah 2026 do glasovanja upravičenih nekaj več kot 100.000 državljanov tretjih držav.

Toda njihova dejanska udeležba na lokalnih volitvah leta 2022 je bila bistveno manjša: glasovalo jih je 7.354, kar je predstavljalo približno 0,84 % vseh udeležencev glasovanja.

Zato našega stališča ne utemeljujemo s trditvijo, da so ti volivci množično odločali slovenske lokalne volitve.

Gre predvsem za načelno vprašanje.

Zakaj smo ZA?

Lokalne volitve odločajo o tem, kdo vodi občino.

Župan in občinski svet odločata o milijonih evrov javnega denarja, prostorskem razvoju, občinskem premoženju, cestah, vrtcih, šolah, stanovanjih, komunalni infrastrukturi in številnih drugih vprašanjih.

Pri Demokratih menimo, da je legitimno postaviti jasno mejo:

politično volilno pravico vežemo na državljanstvo.

Državljanstvo ni samo dokument. Je formalna pripadnost politični skupnosti, ki vključuje pravice, obveznosti in odgovornost.

Za državljane drugih držav EU velja posebna evropska ureditev, ki jo Slovenija spoštuje.

Pri državljanih tretjih držav pa menimo, da mora biti za polnopravno sodelovanje pri političnem odločanju ključna pridobitev slovenskega državljanstva.

Kaj pravijo nasprotniki?

Tudi njihove argumente je pošteno predstaviti.

Nasprotniki spremembe poudarjajo, da mnogi državljani tretjih držav v Sloveniji živijo že vrsto let, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, tukaj delajo in vzgajajo otroke. Ker občinske odločitve neposredno vplivajo tudi na njih, menijo, da bi morali o lokalnih zadevah še naprej imeti možnost glasovati. Opozorili so tudi, da je bila ta pravica v Sloveniji priznana od leta 2002 in da mora biti njen odvzem ustavnopravno ustrezno utemeljen.

To je legitimno drugačno stališče.

Naše pa ostaja drugačno.

Naše stališče: ZA

Ne gre za vprašanje, kdo je dober ali slab sosed.

Ne gre za vprašanje narodnosti.

In ne gre za zanikanje prispevka ljudi, ki so se v Slovenijo priselili.

Gre za odgovor na vprašanje:

Kdo naj ima politično volilno pravico in kdo naj neposredno odloča o sestavi lokalne oblasti?

Pri Demokratih menimo, da morajo biti pravila jasna.

✅ ZA jasno in pregledno volilno ureditev.

✅ ZA volilno pravico državljanov Republike Slovenije in Evropske unije.

✅ ZA povezavo političnih pravic z državljanstvom.

✅ ZA odgovorno lokalno demokracijo.

11. oktober 2026

4 referendumi. 4 × ZA.

JASNA VPRAŠANJA. ODGOVORNE ODLOČITVE.

Demokrati Anžeta Logarja

Za ljudi. Za Slovenijo.