ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka: javni servis da, sedanji model financiranja ne

Slovenija potrebuje kakovosten, profesionalen in neodvisen javni medijski servis. Vprašanje pa je, ali mora biti njegov temelj še naprej enak obvezni mesečni prispevek za gospodinjstva. Primeri iz Evrope kažejo, da obstajajo tudi drugačni, sodobnejši modeli.

V nedeljo, 11. oktobra 2026, bomo na posvetovalnem referendumu odgovorili tudi na vprašanje:

»Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«

Pri Demokratih Anžeta Logarja bomo glasovali ZA.

Toda pri tem je treba biti zelo jasen: glas ZA ne pomeni, da Slovenija ne potrebuje javnega radia, televizije, spletnega portala, arhiva, kulturnih vsebin, programov za narodne skupnosti ali vsebin, ki jih komercialni mediji zaradi njihove narave težko zagotavljajo.

Pomeni nekaj drugega:

čas je, da se vprašamo, ali je sedanji obvezni RTV-prispevek še najbolj pravičen, učinkovit in sodoben način financiranja javnega servisa.

Danes gospodinjstvo plača 168,24 evra na leto

RTV Slovenija v finančnem načrtu za leto 2026 navaja, da mesečni prispevek za gospodinjstvo znaša 14,02 evra. To pomeni 168,24 evra letno.

Iz RTV-prispevka zavod letos načrtuje približno 109,2 milijona evrov prihodkov, skupni načrtovani prihodki pa znašajo 162,86 milijona evrov. Prispevek tako ostaja ključni vir financiranja javnega zavoda.

To je pomembno dejstvo.

Zato ukinitev sedanjega prispevka ne sme pomeniti nepremišljene finančne praznine. Pred spremembo mora biti znano, kako bo javni servis financiran naslednji dan.

Prav zato zagovarjamo razpravo o novem modelu, ne pa preprosto rušenje obstoječega brez alternative.

Medijske navade so se temeljito spremenile

Sedanji sistem ima korenine v času, ko sta bila radio in televizijski sprejemnik glavni poti do elektronskih medijev.

Danes ljudje vsebine spremljamo prek telefonov, računalnikov, tablic, televizijskih platform, pretočnih storitev, družbenih omrežij in podcastov.

Vprašanje zato ni več samo, kdo ima televizijski sprejemnik.

Vprašanje je:

kakšen javni medij želimo in kako naj ga na pregleden in pravičen način financiramo v digitalni družbi?

To vprašanje si zastavlja praktično vsa Evropa.

Evropa nima enega samega modela

Primerjava je zanimiva prav zato, ker pokaže, da obvezni gospodinjski prispevek nikakor ni edina mogoča rešitev.

Švedska: prispevek je preselila v davčni sistem

Švedska je klasično radijsko-televizijsko pristojbino odpravila leta 2019.

Namesto položnice se danes javni servis financira prek posebne dajatve, povezane z dohodkom. Leta 2026 znaša največ 1.184 švedskih kron na osebo na leto, pri nižjih prihodkih pa se plača 1 % obdavčljivega dohodka. Pobiranje poteka prek davčnega sistema.

Prednost takega sistema je, da breme ni enako za človeka z zelo nizkimi prihodki in človeka z visoko plačo.

Finska: poseben davek z zgornjo mejo

Tudi Finska nima klasične televizijske naročnine.

Javni servis Yle se financira prek posebnega davka. V letu 2026 znaša davek 2,5 % dela dohodka nad določenim pragom, vendar največ 160 evrov na leto. Osebe z nizkimi prihodki davka ne plačujejo.

To je zanimiv primer kombinacije treh načel:

široka baza, socialna pravičnost in omejena maksimalna obremenitev.

Norveška: televizijsko licenco so ukinili

Norveška je svojo klasično RTV-pristojbino odpravila 1. januarja 2020.

Financiranje javnega servisa NRK je prenesla na državni proračun. Ob spremembi je država prilagodila tudi davčni sistem; norveška vlada je kot razlog za reformo navajala, da stari model ni več ustrezal spremembam medijskih navad.

Javni servis zaradi ukinitve licence ni izginil.

Spremenil se je način njegovega financiranja.

Francija: obvezno pristojbino je odpravila že leta 2022

Francija je leta 2022 odpravila svojo televizijsko pristojbino, ki je za gospodinjstvo v celinski Franciji znašala 138 evrov.

Takrat je ukrep zajel približno 27 milijonov gospodinjstev. Financiranje javnega avdiovizualnega sistema je država nadomestila z namensko usmerjenimi davčnimi prihodki; francoska zakonodaja je pozneje uredila možnost neposrednega namenjanja določenega davčnega prihodka javnim avdiovizualnim organizacijam.

Tudi tukaj torej velja:

ukinitev televizijske pristojbine ni pomenila ukinitve javnega medija.

Nemčija in Združeno kraljestvo: tradicionalni model še ostaja

Obstajajo seveda tudi države, ki so obvezni prispevek ohranile.

V Nemčiji se trenutno plačuje 18,36 evra mesečno na stanovanje, ne glede na število stanovalcev in ne glede na to, ali gospodinjstvo dejansko uporablja programe javnega servisa.

Združeno kraljestvo prav tako ohranja televizijsko licenco. Od aprila 2026 znaša 180 funtov letno, potrebna pa je za spremljanje televizije v živo in za BBC iPlayer. Britanska vlada obenem že razpravlja o možnostih prihodnjega financiranja BBC po koncu sedanjega obdobja listine.

Torej tudi tam razprava ni zaključena.

Kaj se lahko Slovenija nauči iz teh primerov?

Predvsem to, da vprašanje ni črno-belo.

Možnosti niso samo:

sedanji RTV-prispevek ali konec RTV Slovenija.

Med tema možnostma obstaja cela vrsta rešitev.

Slovenija bi lahko na primer razpravljala o modelu, pri katerem bi bilo financiranje povezano z dohodkom in bi ljudi z najnižjimi prihodki razbremenili. Druga možnost je zakonsko določena namenska postavka iz obstoječih davčnih prihodkov, podobno kot v Franciji. Možna je tudi večletna formula financiranja, ki javnemu servisu zagotavlja stabilnost, hkrati pa postavlja jasne cilje glede učinkovitosti, dosega in porabe sredstev.

Ključno je nekaj drugega:

model mora biti stabilen, pregleden in čim manj odvisen od vsakokratne politične oblasti.

Ne želimo javnega medija, odvisnega od vlade

To je pomemben pomislek pri vsakem predlogu financiranja neposredno iz proračuna.

Če bi vlada lahko vsako leto poljubno določala, koliko denarja dobi javni medij, bi to lahko predstavljalo pritisk na njegovo uredniško neodvisnost.

Zato novi model ne sme pomeniti:

»vlada bo vsako leto odločila, koliko bo RTV dobila.«

Boljša rešitev bi bila zakonsko določena formula ali namenski vir, določen za več let vnaprej, z močnimi varovalkami uredniške in institucionalne neodvisnosti.

To omogoča, da dosežemo oba cilja:

odpravimo sedanjo obvezno položnico in hkrati zaščitimo neodvisnost javnega servisa.

Več preglednosti mora spremljati vsak nov model

RTV Slovenija za leto 2026 načrtuje več kot 162 milijonov evrov prihodkov in okoli 2.000 zaposlenih ob koncu leta.

Pri tako velikem sistemu je povsem legitimno pričakovati natančne odgovore:

Koliko stanejo posamezni programi?

Koliko sredstev gre neposredno za vsebine in koliko za podporne službe?

Kako se meri učinkovitost?

Katere vsebine so dejansko javni interes?

Kje se funkcije podvajajo?

Kaj lahko javni servis naredi učinkoviteje, ne da bi zmanjšal kakovost programa?

Takšna vprašanja niso napad na novinarje, ustvarjalce, tehnike ali druge zaposlene.

To so vprašanja, ki jih mora znati odgovoriti vsaka institucija, ki upravlja z več kot sto milijoni evrov javno zbranega denarja.

Javni servis mora ostati

Demokrati ne zagovarjamo praznega prostora brez javnega medija.

Slovenija potrebuje javni servis, ki zagotavlja informativne, izobraževalne, kulturne, otroške in druge vsebine, skrbi za slovenski jezik in kulturno dediščino, zagotavlja programe narodnih skupnosti ter pokriva vsebine, ki jih trg sam morda ne bi zagotavljal.

Toda njegov pomen ne more biti razlog, da se o načinu financiranja nikoli več ne smemo pogovarjati.

Nasprotno.

Ker je javni servis pomemben, mora biti njegov model financiranja posebej dobro premišljen.

Zato bomo glasovali ZA

Naše stališče ni:

ukiniti RTV Slovenijo.

Naše stališče je:

ukiniti sedanji obvezni prispevek in pripraviti sodobnejši, pravičnejši, preglednejši in dolgoročno stabilen model financiranja javnega servisa.

Primeri Švedske, Finske, Norveške in Francije dokazujejo, da je takšna sprememba mogoča. Različne države so izbrale različne poti, javni servis pa je ostal.

Zato:

ZA sodobnejši model financiranja.

ZA več preglednosti pri porabi denarja.

ZA neodvisen in profesionalen javni servis.

ZA ukinitev sedanjega obveznega RTV-prispevka.

11. oktober 2026

4 referendumi. 4 × ZA.

JASNA VPRAŠANJA. ODGOVORNE ODLOČITVE.

Demokrati Anžeta Logarja

Za ljudi. Za Slovenijo.